Včasih se najbolj zanimive stvari dogajajo ravno za mojim hrbtom. Med čakanjem na “trofejo” (ki nikakor ni hotela priti :-) ), se je za mano verjetno zvrstila cela vrsta zanimivih ptic. No, k sreči sem pravočasno ujel tole kanjo (na sliki zgoraj), pa tudi postovka se je pustila fotografirati med lovom na preži. Toliko…

Pot me je vodila skozi goste borove gozdove, preko odprtih travnikov in grebenov, do vlažnih in hladnih bukovih gozdov v zaledju. Vsako izmed teh območij je nekaj svojevrstnega, posebno mesto pa pripada visokim travnikom in grebenom Volovje rebri, ki se po številu ptičjih vrst gnezdilk lahko kosa s katerim koli nižinskim predelom Slovenije, v hribih…

Ni ga čez odprti svet kraških travnikov. Navidez pust in samoten, dejansko pa poln življenja. Od najbolj drobcenih prebivalcev, ki držijo ekosistem, do plazilcev, malih in velikih ptic in tudi velikih zveri. No, medota tokrat nisem srečal, tako kot lani na tem istem mestu, sem pa srečal kapitalnega modrasa, ki pa ni bil neka “zver”,…