Vonj sveže posekanega drevja na robu gozda je privabil samico bukovega kozlička (redko in ogroženo vrsto). Ta bo v les naredila luknjo in vanjo položila jajčeca, iz katerih se bodo razvile ličinke, ki se hranijo z lesom. Čez nekaj let! se bodo ličinke zabubile in izlegle kot odrasla žival. Običajno samica položi jajčeca na trlhem in naravno podrtem ali dotrajanem drevju, zato tokrat iz te moke najverjetneje ne bo kruha – les je namreč za kurjavo.

Še dobro, da so na travnikih prelepi metulji – nasprotje “zlo-veščim” ovničem. :-D

Le kaj naklepajo takole zbrani pri mizi? Upam, da nič zlo-veščega… :-D

Včasih se najbolj zanimive stvari dogajajo ravno za mojim hrbtom. Med čakanjem na “trofejo” (ki nikakor ni hotela priti :-) ), se je za mano verjetno zvrstila cela vrsta zanimivih ptic. No, k sreči sem pravočasno ujel tole kanjo (na sliki zgoraj), pa tudi postovka se je pustila fotografirati med lovom na preži. Toliko o “trofejah” ;-) …

Pot me je vodila skozi goste borove gozdove, preko odprtih travnikov in grebenov, do vlažnih in hladnih bukovih gozdov v zaledju. Vsako izmed teh območij je nekaj svojevrstnega, posebno mesto pa pripada visokim travnikom in grebenom Volovje rebri, ki se po številu ptičjih vrst gnezdilk lahko kosa s katerim koli nižinskim predelom Slovenije, v hribih pa je po razpoložljivih podatkih brez konkurence. Poleg tega je Volovja reber pomembna preletna točka selečih se ujed, sem ter tja pa je mogoče videti kakšnega posebnega obiskovalca. Tako sem tokrat tudi jaz na vrhu grebena srečal mladega sredozemskega sokola (zgoraj), sila redkega obiskovalca Slovenije, saj so ga v zadnjih 50. letih opazili le dvakrat. Ja, če pa nimam krompirja v žepu… ;-)

Ni ga čez odprti svet kraških travnikov. Navidez pust in samoten, dejansko pa poln življenja. Od najbolj drobcenih prebivalcev, ki držijo ekosistem, do plazilcev, malih in velikih ptic in tudi velikih zveri. No, medota tokrat nisem srečal, tako kot lani na tem istem mestu, sem pa srečal kapitalnega modrasa, ki pa ni bil neka “zver”, saj je nemudoma pobegnil v grm (pa je šla trofeja dneva :-( ). Tokrat sem večinoma fotografiral male prebivalce travnikov, da ne bodo na sporedu vedno samo velike ujede ;-) .