V gozdovih prav odmeva od oglašanja mladih detelčkov, ki iz dupel kličejo starše, naj jih nahranijo. Čeprav jim starši cel dan izmenoma prinašajo hrano, mladičem nikakor ne zmanjka apetita. Hehe, se že prav veselim mladih “bobnarjev” v gozdu. :-)
P.S. Prepoznate, kateri detel je samček oz. samička? ;-)

Obsežna travišča na robu Snežniške planote slovijo po bogati flori, izjemni pestrosti ptičjih vrst in ogroženih zvereh, obenem pa so tudi dom srnjadi in jelenjadi. V tem letnem času se srne z mladiči držijo bolj zase, medtem ko srnjaki tavajo po svojem teritoriju. Podobno velja za jelenjad, le da samci radi oblikujejo manjše skupine. Eno takšnih skupin mladih “bikcev” na paši sem imel tudi priložnost srečati. Prava paša za oči! :-)

Njegovo visočanstvo je s svojimi osmimi centimetri in vsega petimi grami najmanjša ptica v Evropi. Planinski orel je le za krinko. Dejansko je ta, za ščepec soli težak ptiček, tisti, ki vleče vse niti v ozadju. :-D V galeriji nastopa tudi nekaj njegovih podanikov, ki jih srečujem te dni: carar, dolgorepka, gozdni brglez, kanja, kos, lešnikar, lišček, močvirska sinica, rdečeglavi kraljiček, skobec, škrjanec, šmarnica, šoja, srednji detel, stržek, taščica, velika sinica, veliki detel, veliki srakoper in zelenec. Med njimi je srednji detel nekaj posebnega, saj v naših krajih še ni bil opažen.