Lisička je prav zvita zver,
pod skal’co ima svoj kvartir.
Pa z repkom mahlja,
pa s kremplji prasklja,
pa vpraša, če je lovec doma.
Oj lovec pa na skal’ sedi,
nabito “puško” v rok’ drži.
Pa čaka na njo,
da slikal jo bo,
če le prikazala se bo.
Lisička pa je zvita b’la,
pri drugi luknji ven je šla.
Na hribčku sedi,
se sladko smeji,
pa…