Medtem ko na južnih travnatih pobočjih Snežniške planote vlada že skorajda poletno vzdušje, je zaledje snežniških gozdov še vedno zavito v mraz in sneg.
Ubogi srnjak, prav smili se mi ob tem dolgotrajnem mrazu in pomanjkanju hrane. :-(

Naš očak Snežnik (1796 m) v vsej svoji lepoti. Naj vas njegova lepota ne zavede, saj ga še posebej pozimi ni za podcenjevati. S seboj je treba imeti dereze, po možnosti tudi cepin, in se držati planinske poti, saj se pod s snegom zasutim ruševjem skrivajo številna brezna.

Mojstrovina narave. In še res je. Jeleni me s svojim močnim rogovjem vedno znova fascinirajo. Še bolj pa me dejstvo, da vsako leto rogovje odpade in namesto njega zraste novo, večje. Po spletu naključij sem tokrat naletel na manjšo skupino jelenov, v kateri se je vsak ponašal z drugačnim naglavnim okrasjem, od skromnih zametkov pa…