Misleč, da se je mati že vrnila nazaj s hrano, je malček škrjanca hitel odpirati usta, njegovi bratci in sestrice pa so medtem kar lepo spali naprej.
Jaz pa potihem hitro stran, da jih le ne zbudim. ;-)

Na travnikih vse žvrgoli. 8-) Najbolj pa izstopa petje poljskih škrjancev, ki izvajajo značilen “svatovski” let, pri katerem se med petjem dvigujejo vedno višje. Na Volovji rebri je gnezditvena gostota poljskega škrjanca med najvišjimi v državi.

Njegovo visočanstvo je s svojimi osmimi centimetri in vsega petimi grami najmanjša ptica v Evropi. Planinski orel je le za krinko. Dejansko je ta, za ščepec soli težak ptiček, tisti, ki vleče vse niti v ozadju. :-D V galeriji nastopa tudi nekaj njegovih podanikov, ki jih srečujem te dni: carar, dolgorepka, gozdni brglez, kanja, kos, lešnikar, lišček, močvirska sinica, rdečeglavi kraljiček, skobec, škrjanec, šmarnica, šoja, srednji detel, stržek, taščica, velika sinica, veliki detel, veliki srakoper in zelenec. Med njimi je srednji detel nekaj posebnega, saj v naših krajih še ni bil opažen.

Na Volovji rebri vse cveti. Planinski orel pa pogosto lovi, da nahrani mladiča. Tokrat ga vidim v družbi s sršenarji in postovkami – skupaj si nabirajo višino in branijo teritorij – in to vse v enem okvirčku ;-).