Ko končno zacvetijo drevesa in grmi, se ni več bati pomanjkanja hrane – ravno prav za gnezdilno sezono in kmalu polna gnezdeca lačnih ust. :-) Pisane liščke je tokrat k meni privabila cvetoča breza, ki, dokler ni polno olistana, še omogoča vpogled v živahno življenje ptic.

Ob mrazu, snegu in vetru, se vsi ptički poskrijejo na varno. Ko pa sneženje in veter prenehata, vsi hitijo izkoristiti priložnost za iskanje hrane – kot tale dva liščka na črnem gabru. ;)

Njegovo visočanstvo je s svojimi osmimi centimetri in vsega petimi grami najmanjša ptica v Evropi. Planinski orel je le za krinko. Dejansko je ta, za ščepec soli težak ptiček, tisti, ki vleče vse niti v ozadju. :-D V galeriji nastopa tudi nekaj njegovih podanikov, ki jih srečujem te dni: carar, dolgorepka, gozdni brglez, kanja, kos, lešnikar, lišček, močvirska sinica, rdečeglavi kraljiček, skobec, škrjanec, šmarnica, šoja, srednji detel, stržek, taščica, velika sinica, veliki detel, veliki srakoper in zelenec. Med njimi je srednji detel nekaj posebnega, saj v naših krajih še ni bil opažen.