Na sami poti do Volovje rebri skozi gozd je mogoče srečati sila zanimive prebivalce krošenj in grmičkov. Če se ustaviš in prisluhneš, kmalu zaslišiš brgleza ali plezalčka, kako se sprehaja po lubju, ali pa detla, kako dolbe vejo, medtem ko išče ličinke. Veverice se pa tudi ne dajo motiti pri hranjenju. Prva si je pripravila…

Pot me je vodila skozi goste borove gozdove, preko odprtih travnikov in grebenov, do vlažnih in hladnih bukovih gozdov v zaledju. Vsako izmed teh območij je nekaj svojevrstnega, posebno mesto pa pripada visokim travnikom in grebenom Volovje rebri, ki se po številu ptičjih vrst gnezdilk lahko kosa s katerim koli nižinskim predelom Slovenije, v hribih…

Sprehodi po dežju so zgodba zase. Čeprav sem pogrešal močerade ali kakšno žabo, mi je dan le polepšal tale poljski zajec, s katerim sva kar nekaj časa merila moči – dokler seveda ni pametnejši odnehal ;-) . Vprašal me je, če sem kaj videl orla; zadnjič da ga je videl s svojim bratrancem in da…