Takoj, ko me je zagledala, je črnica navihala vrat, zapihala in jo hitro popihala v grmovje. Naredila je tak vtis name, da sem kar pozabil fotografirati. :-D

Sprehod ob reki Reki skoraj vedno ponuja priložnosti za dobre fotografije. Tokrat se je na “mlakah” mudila jata živahnih škorcev, “trofejca” ;-) pa je seveda bila velika bela čaplja, ki je, kot bi drsela skozi zrak, neslišno preletavala travnike.

Začelo se je prav poletna vročina, saj po kolesarjenju prideš domov kot franšiza Sečoveljskih solin (=poln soli). Ni druge kot začeti bolj zgodaj. Pa vendar je bilo nekaj videti. Žabje družinice se lepo namakajo v cvetni kopeli, tale samček zelenega zmaja (na sliki izza bukve) pa mi je razlagal, kako reka Reka dejansko izvira na…