“Tudi to se dogaja,” je pujsa komentirala škodo na njivah, “ampak to so izjeme – prej tega ni bilo toliko. Nismo me krive, da se opuščajo travniki in zarašča gozd do njiv in vasi. Ni čudno, da kakšno rado premami. Sicer smo pa doma v gozdu, kjer imamo mir in žir. No, tudi želod, koreninice…

Decembra in januarja se divjim prašičem slabo godi, saj se en za drugim vrstijo pogoni. Tale skupinica jo je k sreči dobro odnesla, ker je pravočasno zbežala stran. Najdete vse pujske na fotografiji? ;)
P.S. Kot sem kasneje izvedel, so isto jutro videli risa le 300m stran. Ah, enkrat se bova že srečala… :)

Tam, kjer se pujski pasejo, rastejo najlepše rožice in obratno. Oni že vedo, kaj je dobro, saj so pravi gurmani. 8-)