Čopka & co.
Čopasta sinica je izredno simpatična in neboječa ptičica, ki je še posebej rada v družbi drugih sinic. Tokrat sem jo zalotil skupaj z meniščkom, našo najmanjšo sinico, med “čiščenjem” smreke na robu gozda. ;-)
Čopasta sinica je izredno simpatična in neboječa ptičica, ki je še posebej rada v družbi drugih sinic. Tokrat sem jo zalotil skupaj z meniščkom, našo najmanjšo sinico, med “čiščenjem” smreke na robu gozda. ;-)
Te dni je na Volovji rebri mogoče opazovati šmarnice, ki živahno letajo naokoli in posedajo po skalovju. Tokrat pa se je na “našo skalco” pritepla tudi planinska pevka (na sliki zgoraj), sicer prebivalka naših gora, in s tem poskrbela za pravo presenečenje. Kot je značilno za alpske ptice, planinska pevka nima strahu pred človekom in se mu lahko zelo približa.
Pravijo, da dober glas seže v deveto vas. Mogoče je prišla samo zato, da se slika. ;-)




Narava se je odela v lepe jesenske barve, ki bodo za kratek čas polepšale gozdove, preden nastopi zima. Pred njo se urno umikajo ptice selivke, ki so ta konec tedna preletavale greben Volovje rebri. Še posebej so izstopale izjemno velike jate golobov grivarjev (po 1000 in več ptic). Od “zapečkarjev” sem pobliže spoznal skupino krivokljunov, specialistov za storže, katerih rdeče perje se lepo ujema z jesensko obarvanim listjem (na sliki zgoraj samček). Seveda tudi tokrat ni manjkalo akcije s krokarji, ki so zopet preganjali mladega orla. Ko pa so se lotili beloglavega jastreba na preletu, sem se po reportersko prebil bližje za “ekskluzivne” posnetke ;-) .







