Aleš Jagodnik

Hrvaški beloglavi jastreb pa že ne more leteti v slovenskem zračnem prostoru brez spremstva. :-D

Beloglavi jastrebi se na Volovji rebri opazno pojavljajo od sredine aprila pa do sredine novembra, torej sedem mesecev – več kot večina ptic selivk v Sloveniji. Presoja vplivov vetrnih elektrarn na ptice (in tudi jastrebe) se je izvajala večinoma v zimskem času, ko jastrebov praktično ni, prav tako pa tudi ostalih selivk oz. še posebej ptic/ujed na selitvi spomladi in jeseni. Škandalozno! Tako so seveda zaključili, da jastrebov ni in seveda tudi možnih posledic. Načrtno in nenačrtno zbrani (foto)podatki popisovanj v vseh letnih časih pa kažejo popolnoma drugačno sliko. Letos je tako do zdaj bilo že skoraj 120 videnj beloglavih jastrebov, številke pa zadnja leta naraščajo, kar gre v večini pripisati bolj podrobnemu popisovanju in večji pozornosti. Podatki so tudi vedno bolj natančni, saj se opazuje tudi smer leta, zadrževanje in prelete skozi območje vpliva vetrnic. Veliko več podatkov pa seveda še manjka, saj so vsa ta popisovanja, tako sistematična in nesistematična, občasna in prostovoljna – za razliko od investitorjeve študije, ki je bila plačana z davkoplačevalskim denarjem.

Občutek pri nizkem preletu beloglavega jastreba je podoben tistemu pri sončevem mrku. :-) Te mogočne ptice so v Evropi v zelo ranljivem položaju, tako zaradi opuščanja tradicionalne paše (hranijo se z mrhovino) in nadlegovanja v gnezdiščih, kot tudi zaradi načrtovanih vetrnih elektrarn na območjih, kjer se hranijo in selijo v iskanju hrane. Eno takšnih območij pri nas je Volovja reber, kjer jih v toplejših mesecih lahko opazujemo skoraj vsakodnevno.

Več o beloglavih jastrebih s Cresa (v hrvaščini): www.supovi.hr

Več v galeriji…