Ni kaj, huda zima je letos. Nekateri zadnje čase bolj kihamo in šmrcamo, pticam pa preglavice povzroča predvsem vreme in pomanjkanje hrane. Ob mrazu, snegu in vetru se zato rade zatečejo na balkon ali okensko polico – sploh, če jih čaka kakšen prigrizek. Kot kaže ima taščica najraje orehe. ;-)

Po dolgem času sem zopet srečal starega znanca jelena. ;) Skupaj v manjši skupini se z drugimi jeleni prebija skozi letos še posebej težko zimsko obdobje.

Povodni kos ne pozna zime. :) V iskanju hrane se lahko ves dan veselo potaplja v smaragdni Soči ali pa le namaka noge na kakšnem kamnu. Mraz in voda mu očitno ne prideta do živega, še najraje pa ima brzice. :D

Medtem, ko se je povodni kos potapljal v Soči, je nanj z obale budno pazila taščica. :D

Vsem bralcem in obiskovalcem želim srečno leto 2010 ter veliko lepih trenutkov in zdravja!

Jaz si bom privoščil še malo zimskega počitka – nasvet sem dobil od jazbeca :P – potem pa novim dogodivščinam naproti. ;-)
Potrebno bo tudi malce osvežiti spletne strani in narediti izbor najlepših fotografij za leto 2009.

Še nekaj statistik (2009):
www.ajo.si: cca. 25.000 obiskovalcev, 45.000 ogledov in 120GB prenosa
www.volovjareber.si: cca. 16.000 obiskovalcev, 32.000 ogledov in 26GB prenosa

Ob mrazu, snegu in vetru, se vsi ptički poskrijejo na varno. Ko pa sneženje in veter prenehata, vsi hitijo izkoristiti priložnost za iskanje hrane – kot tale dva liščka na črnem gabru. ;)

Srnjak je pogumno preverjal, kdo si drzne vstopiti v njegov gozd – ker pa mu je rogovje že odpadlo, je raje sklenil, da jo popiha stran. :P

Decembra in januarja se divjim prašičem slabo godi, saj se en za drugim vrstijo pogoni. Tale skupinica jo je k sreči dobro odnesla, ker je pravočasno zbežala stran. Najdete vse pujske na fotografiji? ;)
P.S. Kot sem kasneje izvedel, so isto jutro videli risa le 300m stran. Ah, enkrat se bova že srečala… :)

Krekovt ali lešnikar je srednje velika ptica iz družine vran, ki je prvo ime dobil po značilnem oglašanju (“Krree, krree, krree”), drugo pa po tem, da obožuje lešnike. Tale na sliki je prikazal oboje hkrati, tako da je enostavno zapel z lešnikom v kljunu. :D

Za planinskega orla se dan prične zelo zgodaj, saj se že ob prvem svitu odpravi na lov nad obsežnimi grebeni in travniki. Z lovom posamično ali v paru nadaljuje tudi čez dan, ob tem pa občasno označuje svoj teritorij z valujočim letom. Pogosto ima tudi družbo krokarjev, tako da mu res ni dolgčas. Polna krila dela, ni kaj. ;-)

Več v galeriji…

Pozimi se iz severnih dežel k nam zatečejo brinovke. Skupaj z drugimi drozgi (kot je npr. vinski drozg) tvorijo večje jate, v katerih se prehranjujejo z različnimi jagodami. Še posebej jim teknejo plodovi jerebike. ;-)

Lisička je tokrat na svojem obhodu zavohala mojo več kot uro staro sled na poti – zvita kot je, pa se je raje odpravila malce naokoli, da bi se mi tako lahko varno prikradla s strani. Brihtna, ni kaj. ;-)

“Če ti že nobena druga ptičica noče pozirati, bom pa kar jaz (kot vedno).” :)

Jesen ponuja čudovito paleto barv, a žal le za kratek čas. Le predstavljam si lahko, kako čudovit mora biti razgled iz kanjine perspektive.

Gamsji prsk se je že začel. ;-) Komaj spolno zreli samec (na levi) se je na vse pretege trudil očarati bolj zrelo samico, ki pa jo njegovo miganje z repkom in žvižganje očitno ni dovolj očaralo. Pojavljanje mladih samcev okoli samic v času prska kaže na krhkost gamsje populacije. Glavni pokazatelj je namreč pomanjkanje starejših kozlov – ko teh ni, samice v času prska “nadlegujejo” mladi kozli.

Več v galeriji…

Žerjavi na selitvi čez naše kraje s seboj prinašajo srečo. Že sam pogled na jati, ki ju sestavlja vsako okoli sto ptic, privabi nasmeh, še toliko bolj pa njihovo glasno oglašanje. :-)
Kot sem kasneje izvedel, pa se to ni dotaknilo src neznancev, ki so isti dan pri Ljubnem nekaznovano streljali na te mednarodno ogrožene in zaščitene ptice – najverjetneje celo na isti jati, ki sem ju sam opazoval. :-(

Takoj, ko se zlati hrast odene v bakrene barve, na ogled prihiti brglez. ;-)

Tudi če bi imel barve, čopič in platno, ne bi zmogel poustvariti čudovitih barv, ki jih jeseni naslika narava.

Čeprav se zdi, da videvamo vedno ene in iste ptice, se jih jeseni v resnici večina že zamenja. Medtem ko se naše gnezdilke sončijo nekje v južnih krajih, pridejo k nam tiste s severa Evrope. Ne glede na to, da so tu le na zimskem dopustu, se pri nas počutijo kot doma in skrbno nadzorujejo prišleke na svojem (novem) teritoriju, kot npr. tale taščica. ;-)

Kaj se to pravi? Še ne spiš? Zima z nizkimi temperaturami že krepko trka na vrata, ti se pa takole sončiš. :-D