Nič nimam proti, da regice tako vneto prosite za dež, vendar zakaj ravno vedno za vikend? :-D

Močeradi so po zimskem spanju organizirali prve pomladanske “dirke”, pri čemer gre dejansko bolj za igro potrpljenja, pri kateri ni važna hitrost, temveč bolj sposobnost stati inu obstati na miru navkljub motečim faktorjem. :-)
Mislim, da sem tokrat naletel tudi na zmagovalca, močerada s štartno pozicijo št. 3 – na prvo kaže njegova neverjetna potrpežljivost, na drugo pa številka na hrbtu. :-)

… zadostuje že skok v vodo. Če pa še to ne pomaga, vam preostane le, da se zarijete v blato. Kva?! :-D

Takega bajsa še nisem srečal! Po trebuhu sodeč je čez noč snedel dva velika polža. :-D
P.S. Najverjetneje je breja močeradka. ;-)

V nasprotju z kuščaricami, ki prilezejo ven, da se naužijejo sonca, močerad potrpežljivo čaka na dež in se ne pusti motiti. No, ta je bil tudi še malo zaspan, saj se je najverjetneje šele nedavno prebudil iz zimskega spanca. ;-)

Po zimskem mirovanju krastače odrinejo na mrestišča. Nekatera so oddaljena nekaj sto metrov, nekatera pa tudi precej dlje. Najudobneje se seveda potuje ponoči. 8-)