Menišček je najmanjša izmed naših sinic, prepoznaven pa je predvsem po beli lisi na zatilju. Tokrat sem ga zalotil med jutranjo “prho”, ki jo sestavlja drgnenje ob mokro zelenje, negovanje perja in otresanje celega telesa. Nazadnje seveda sledi še obvezno sončenje, da se perje dodobra posuši. :-)

Kdor čaka, dočaka. Ko sem se že po dveh urah nagledal storžev, se je šoja opogumila in se prijazno ponudila za model. :-P

Slegurja imenujemo tudi skalna taščica, saj ljubi prostrane travnike s skalovjem, kjer najraje poseda. Kljub temu pa mu tudi črni bor pride zelo prav za malce višjo pevsko točko. ;-)