Od 12-15 parov, kolikor je kačarjev v Sloveniji, se vsaj dva para in kakšen mladoleten redno zadržujejo na grebenih Volovje rebri. Samček in samica sta skupaj tudi na lovu, zato ju ni težko zgrešiti, medtem ko negibno jadrata nad tlemi.

Od maja naprej se morajo kače krepko paziti :-). Na nebu namreč kačar budno opazuje dogajanje spodaj, zato se ni dobro preveč izpostavljati.

Orla kačarja hitro prepoznamo po beli spodnji strani in rjavem “slinčku” (v ornitološkem žargonu). ;-) Prav tako izstopajo oči, podobne kraguljevim, ki od rumenkaste barve v mladosti z leti postopoma pordečijo.

Visoko nad tlemi orel kačar negibno jadra in opazuje dogajanje pod seboj. Le pazite se, kače! ;-)

Ko ob sončnem vzhodu se bor pozlati, na njem že orel kačar sedi. Krila si greje, napenja oči, čaka modrasa, da ven prihiti. :-D

Bežno srečanje s kačarjem, ki je ob koncu dneva poletel proti zahajajočemu soncu. ;-)

.

Še nekaj fotografij te prekrasne in zelo redke ujede, z razponom kril do 2m – tokrat z malo lepšim ozadjem. :-)
Modrasi, katerih mrgoli na območju Volovje rebri, so zanj najverjetneje “mala malica”. Prezimuje namreč v Podsaharski Afriki ali v Indiji, kjer so veliko bolj nevarne kače. :-P

Orel kačar v vsej svoji lepoti. :-)
Medtem ko je čakal na prve sončne žarke izza grebena, se je dobre pol ure pustil fotografirati; takoj ko se je pogrel, pa je brž odletel na lov za zgodnjimi kačami.
Spada med najredkejše ujede v Sloveniji, območje Volovje rebri pa je tretje najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji, kjer gnezdi le še 10 do 15 parov te čudovite ptice.

Modrasa sta tokrat imela srečo. Orel kačar je namreč jadral tik nad njima, ampak ju k sreči ni videl, kako poležavata na soncu. ;-) Eden je bil še čisto majhen lanski mladič zvit v klobčič velikosti dlani, drugi pa malce večji, ampak še vedno precej mlad.
Mogoče pa kačar čaka, da še malo zraseta? :-)

Orel kačar se je že vrnil na Volovjo reber. 8-) Danes mu je uspelo ujeti tudi kačo, vendar se jo na posnetku komajda kaj vidi.
Ta zelo redka ujeda se namreč prehranjuje izključno s kačami in drugimi plazilci, zato so obsežne odprte planote in travišča zanj življenskega pomena. Z razponom kril skoraj dva metra spada med velike ujede.

Za mano je delaven in pester vikend, saj je bila na Volovji rebri prava gneča. Večkrat sem srečal orle kačarje, postovke, krokarje, kanje in druge vrste ptic. V daljavi sem opazil celo beloglavega jastreba. Seveda ni manjkal planinski orel, ki je redno krožil nad svojim ozemljem in vzpostavljal svojo nesporno avtoriteto. V gozdu na severni strani pobočja sem srečal tudi mladoletnega medveda, vendar ne on ne jaz nisva imela potrpljenja in poguma za ”eno gasilsko” :-D .

Tako blizu še nisem fotografiral orla kačarja na Volovji rebri! Pa še v dvoje! Eden izmed kačarjev ima značilno rjav “slinček” in izjemno dolg vrat, drugi pa ima izjemoma svetlega, kar morda celo nakazuje, da je mladič. No, fotografije povedo več kot besede – teh je bilo prejšnjič več kot dovolj – zatorej hitro pogledat galerijo! ;-)

Volovja reber je odlično lovišče za orle kačarje. Tokrat sem ujel tri (morda štiri) orle, kako vztrajno “prečesavajo” greben in okolico v iskanju kač in kuščarjev. Takorekoč negibno lebdijo v zraku in naprezajo oči, včasih celo z 200 metrov višine! . Jaz kače še s treh metrov ne opazim ;-) ! Verjamem, da jim po tako napornem dnevu ne preostane drugega, kakor da “obležijo” na drevesu.
Fotografija zgoraj je združena iz dveh, saj se nisem mogel odločiti, katero naj izberem ;-) .
Za konec pa še vprašanje: Katera kača je na skrajno desni fotografiji in kdo bi jo takole ubil in nato pustil ležati na cesti?
Odgovor: Kača je nestrupena smokulja (Coronella austriaca) iz rodu gožev, ubil pa jo je kdo drug kot človek (in ne orel kačar). Nevednost ali užitek? Je to navsezadnje sploh pomembno? Brez besed, žalostno :-( .

Evo, takole na hitro sem spet enega jastreba zalotil na Volovji rebri. Sicer bolj od daleč, za dokumentarne namene pa bodo fotografije več kot dovolj. Letos bo tale že sedmi, sezona pa se je šele začela :-D . Kačarji seveda še vedno intenzivno lovijo na tem območju, tako da jih ni problem dobiti v objektiv. (Ma kej spijo tudi u zraki?!?)

Kljub slabemu vremenu in zelo kratkem opazovanju ptic na grebenih Volovje rebri, je bil dan več kot uspešen. Poleg kanj, sršenarjev in ostalih manjših ptic, sem imel priložnost fotografirati tudi največje obiskovalce Volovje rebri – beloglave jastrebe. Tokrat jih je bilo kar šest! Preletavali in krožili so nad grebenom, potem pa se odpravili naprej (mogoče zaradi mene :-( ). S premerom kril 2,5m in več ter lahkotnim jadranjem te ne pustijo ravnodušnega.
Prav tako sem imel bližnje srečanje s parom orlov kačarjev, ki veljajo za eno najredkejših ujed v Sloveniji. Prav zabavno jih je opazovati, kako lebdijo v zraku ter naprezajo glavo in oči v iskanju kač in plazilcev. Tokrat sta bila zelo aktivna preko celega dneva – uboge kače ;-) .
Več o beloglavih jastrebih, orlu kačarju in ostalih pticah na področju Volovji rebri si lahko preberete na straneh http://www.volovjareber.si/ptice/ .

Kje naj začnem ;-). Začelo se je s krokarji, kanjami in mladim kraguljem (na sliki zgoraj). Nadaljevalo se je z zračnimi spopadi, preostanek dneva pa sem slikal kače in kuščarje. Najprej mladega modrasa, nato njegovo črno sosedo, vmes kuščarice pozerke, na koncu pa še navadnega goža.
Za piko na i v objektiv ujamem še njihovega sovražnika št. 1 – orla kačarja, ki spada med najredkejše ujede v Sloveniji. Pri nas gnezdi kvečjemu 10 do 15 parov, na območju IBA Snežnik-Pivka, ki je tretje najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji, pa gnezdijo 2 do 3 pari. Prehranjuje se skoraj izključno s kačami in drugimi plazilci. Očitno imajo dovolj hrane ;-).
(http://www.volovjareber.si/ptice/)