Orlov podmladek že živahno leta in se bori za svoj prostor pod soncem, prav tako pa se še vedno da videti jastrebe, ki posedajo na soncu – ponavadi vse do novembra.

Kakor je kondor največja ptica na svetu, je beloglavi jastreb največja ptica v Sloveniji. Pravcati orjaški simbol naravne dediščine.

Beloglavi jastreb je s težo do 10kg in razponom kril do 270cm zelo težka in okorna ptica – vendar le na tleh. Ko je enkrat v zraku z lahkoto zajadra do oblakov in še dlje (rekord znaša dobrih 11km). :-) Žal pa jastrebi niso dovolj hitri, da se umaknejo krakom vetrnih elektrarn, ki se gibljejo z obodno hitrostjo do 300km/h. Še posebej so kritična grebenska območja, ki so pomembna prehranjevališča oz. so na migratornih poteh, kot je Volovja reber na obronkih Snežniške planote.

Beloglavi jastreb se na Volovji rebri redno zadržuje tudi v večjem številu, saj je tu eno njegovih pomembnejših prehranjevališč. Tokrat sem imel priložnost videti, kako poteka prehranjevanje – od lociranja hrane in pristajanja do prepiranja ob jedi. :-)

Kolonija beloglavih jastrebov v Kvarnerju, ki šteje približno 70 parov, večinoma gnezdi na otoku Cresu na Hrvaškem. Poleg območja, kjer gnezdijo, pa so za jastrebe ključna območja, kjer si iščejo hrano. Ta so od gnezdišč oddaljena do 60 km. Za Kvarnerske jastrebe je eno pomembnejših prehranjevališč Volovja reber na obronkih Snežniške planote. V poletnih mesecih se tu tako giblje in zadržuje znaten del populacije (doslej opaženih do 23 osebkov naenkrat), še posebej pa podmladek, na katerem temelji obstoj te vrste. Tokrat nekaj fotografij s kratkega obiska na otoku Cresu ali “pri jastrebu doma”, čeprav bi lahko rekli, da je jastreb doma povsod tam, kjer živi, se prehranjuje in giblje, torej tudi v Sloveniji. Pri nas na Volovji rebri namreč vidim več jastrebov naenkrat, kot sem jih lahko na Cresu.

Pestrost ptičjih vrst je na območju Volovje rebri izjemna. Po številu gnezdilk se Volovja reber lahko kosa s katerim koli nižinskim predelom Slovenije, v hribih pa je po razpoložljivih podatkih brez konkurence. Doslej je bilo opaženih 110 vrst ptic, od katerih jih 75 vrst na Volovji rebri ali v bližnji okolici gnezdi. Posebnost je beloglavi jastreb, za katerega je to območje pomembno za prelet in iskanje hrane (na aktualni fotografiji). Ob tem se seveda pojavlja vprašanje, zakaj se sili z energetskimi projekti v takšna IBA območja (Important Bird Areas) in območja namenjena Natura 2000? Zakaj imajo v nekaterih državah vetrne elektrarne, transformatorska polja in daljnovode na “pesticidnih” intenzivnih poljih, namenjeni krmi oz. ob avtocestah, pri nas pa rinemo v čudovito naravo, biodiverzitetno vročo točko na obronkih Snežniške planote?

Zadnje dni je vreme kot idealno za beloglave jastrebe, saj jim termika zelo ustreza za lažje jadranje, pa tudi posedanje na žgočem soncu jim je več kot očitno všeč. Eden izmed njih me je zgleda prav pogrešal, saj me je prišel prav od daleč pogledat – običajno so namreč precej bolj sramežljivi. ;-)
V galeriji je nekaj boljših trenutkov iz junijskih obiskov.

Hrvaški beloglavi jastreb pa že ne more leteti v slovenskem zračnem prostoru brez spremstva. :-D

Beloglavi jastrebi se na Volovji rebri opazno pojavljajo od sredine aprila pa do sredine novembra, torej sedem mesecev – več kot večina ptic selivk v Sloveniji. Presoja vplivov vetrnih elektrarn na ptice (in tudi jastrebe) se je izvajala večinoma v zimskem času, ko jastrebov praktično ni, prav tako pa tudi ostalih selivk oz. še posebej ptic/ujed na selitvi spomladi in jeseni. Škandalozno! Tako so seveda zaključili, da jastrebov ni in seveda tudi možnih posledic. Načrtno in nenačrtno zbrani (foto)podatki popisovanj v vseh letnih časih pa kažejo popolnoma drugačno sliko. Letos je tako do zdaj bilo že skoraj 120 videnj beloglavih jastrebov, številke pa zadnja leta naraščajo, kar gre v večini pripisati bolj podrobnemu popisovanju in večji pozornosti. Podatki so tudi vedno bolj natančni, saj se opazuje tudi smer leta, zadrževanje in prelete skozi območje vpliva vetrnic. Veliko več podatkov pa seveda še manjka, saj so vsa ta popisovanja, tako sistematična in nesistematična, občasna in prostovoljna – za razliko od investitorjeve študije, ki je bila plačana z davkoplačevalskim denarjem.

Občutek pri nizkem preletu beloglavega jastreba je podoben tistemu pri sončevem mrku. :-) Te mogočne ptice so v Evropi v zelo ranljivem položaju, tako zaradi opuščanja tradicionalne paše (hranijo se z mrhovino) in nadlegovanja v gnezdiščih, kot tudi zaradi načrtovanih vetrnih elektrarn na območjih, kjer se hranijo in selijo v iskanju hrane. Eno takšnih območij pri nas je Volovja reber, kjer jih v toplejših mesecih lahko opazujemo skoraj vsakodnevno.

Več o beloglavih jastrebih s Cresa (v hrvaščini): www.supovi.hr

Kako mogočna ptica je beloglavi jastreb!!! In ko zajadra mimo… :-D

Grebeni Volovje rebri na robu Snežniške planote so za beloglave jastrebe zadnja postaja pred domovanjem na Cresu. Današnji ugodni zračni tokovi so jim omogočali hitro nabiranje višine tako za boljši pregled nad hrano kot tudi za lažjo pot domov.

Na območju Volovje rebri gnezdi tudi nekaj parov sršenarjev, ki so pa letošnje poletje sila izmuzljivi. Zato sem bil toliko bolj vesel uspele fotografije samice. ;-) Seveda pa ni manjkal tudi samec in preostala druščina: krokarji, postovke, planinski orel in celo beloglavi jastrebi. Neverjetno, kaj vse se da videti na Volovji rebri v dobri uri! :-)

Na Volovji rebri se beloglavi jastrebi počutijo kot doma. ;-) Območje je namreč znotraj 60km radija, v katerem se gibljejo gnezdeči jastrebi s Cresa pri iskanju hrane, leži pa tudi na enem od najpomembnejših koridorjev iz Kvarnerja do Alp.

Beloglavemu jastrebu ustrezajo le najboljši borovci za pristajalno stezo. :-D

Na prostranih grebenih Volovje rebri so nas po dolgi zimi zopet obiskali beloglavi jastrebi. Nazadnje jih je bilo videti novembra. Njihov prihod je seveda tudi vzbudil pozornost planinskega orla. 8-)

Planinski orel je krovna vrsta visokih kraških travnikov in grebenov Volovje rebri in je kot tak neločljivo povezan z ohranitvijo habitata in drugih vrst. Ob čedalje večjih grožnjah industrijskih posegov v divjino, kot so vetrne elektrarne, transformatorji, daljnovodi in povezovalne poti, vse večji prisotnosti človeka (motoriziran promet, onesnaževanje) in splošni premajhni osveščenosti o pomembnosti travniškega habitata z mnogimi zaščitenimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, je pred nami velik izziv – ohraniti območje Volovje rebri v prvobitni obliki.
Poleg planinskega orla sem v galerijo vključil tudi druge ujede, kot  sta skobec in kanja, zimske preletnike, kot so rumenonogi galebi, sive gosi in kormorani, ter seveda nekaj simpatičnih “štirinožcev” ;-) . Za konec pa še nekaj novembrskih utrinkov iz bojev med planinskim orlom in beloglavim jastrebom.

Narava se je odela v lepe jesenske barve, ki bodo za kratek čas polepšale gozdove, preden nastopi zima. Pred njo se urno umikajo ptice selivke, ki so ta konec tedna preletavale greben Volovje rebri. Še posebej so izstopale izjemno velike jate golobov grivarjev (po 1000 in več ptic). Od “zapečkarjev” sem pobliže spoznal skupino krivokljunov, specialistov za storže, katerih rdeče perje se lepo ujema z jesensko obarvanim listjem (na sliki zgoraj samček). Seveda tudi tokrat ni manjkalo akcije s krokarji, ki so zopet preganjali mladega orla. Ko pa so se lotili beloglavega jastreba na preletu, sem se po reportersko prebil bližje za “ekskluzivne” posnetke ;-) .

Dvomim, da je še kakšno območje v Sloveniji, kjer ima mlad planinski orel takšne težave s krokarji. Če sem ga lahko nekaj tednov nazaj vedno videl s krokarji tik za repom in slišal intenzivno klicati starše na pomoč, se je tokrat situacija obrnila. Mlad orel je zdaj že bolj samostojen, saj se zna krepko postaviti zase in prepoditi krokarje. Krokarjem pa seveda poguma ne zmanjka, videl sem jih namreč poditi tudi beloglavega jastreba. Ubogi jastreb se ni še v življenju toliko namahal s krili ;-) .

Volovjo reber pogosto obiščejo beloglavi jastrebi, saj leži na enem izmed dveh najpomembnejših koridorjev med Kvarnerjem in Alpami. Pri nas ne gnezdijo več, saj so izumrli že v 19. stoletju, tako da je srečanje s to ogromno ptico prava redkost. Danes sem lahko dve uri! užival v opazovanju štirih jastrebov med posedanjem na borih in jadranjem nad grebenom. Prav radovedno so krožili nizko nad mano, tako da sem si jih lahko dodobra ogledal (oni so pa verjetno preverjali, če je tudi kaj mesa al’ je samo špeh ;-) ). Očitno tukaj tudi večkrat prespijo, saj so se po končani predstavi zopet odpravili počivat na bližnje bore. Jaz sem pa pohitel domov, da čimprej “razvijem” slike, saj je bila današnja izkušnja res prečudovita.