Sprehod ob reki Reki skoraj vedno ponuja priložnosti za dobre fotografije. Tokrat se je na “mlakah” mudila jata živahnih škorcev, “trofejca” ;-) pa je seveda bila velika bela čaplja, ki je, kot bi drsela skozi zrak, neslišno preletavala travnike.
Sprehod ob reki Reki skoraj vedno ponuja priložnosti za dobre fotografije. Tokrat se je na “mlakah” mudila jata živahnih škorcev, “trofejca” ;-) pa je seveda bila velika bela čaplja, ki je, kot bi drsela skozi zrak, neslišno preletavala travnike.
Njegovo visočanstvo je s svojimi osmimi centimetri in vsega petimi grami najmanjša ptica v Evropi. Planinski orel je le za krinko. Dejansko je ta, za ščepec soli težak ptiček, tisti, ki vleče vse niti v ozadju. :-D V galeriji nastopa tudi nekaj njegovih podanikov, ki jih srečujem te dni: carar, dolgorepka, gozdni brglez, kanja, kos,…
Tale lepotec se mi je dolgo izmikal, pa vendarle sem ga “ujel”, preden je šel spat čez zimo. ;-) Močerad namreč. Zaradi vpadljivega vzorca ga ni težko prepoznati, vendar se ga sreča le redko, saj je aktiven zlasti ponoči in ob dežju.