Toliko srn pa že dolgo ne, kakšnih 20 vseh skupaj. Če ne bi veter napak pihal, bi jih še bližje videl, tako pa so me včasih že na kilometer vohale ;-). Imajo pa že lepe sive zimske kožuhe. Na vrhu grebena sem malce zamudil srečanje orlov z mladičem, vendar sem vseeno še ujel njihovo slovo.

Spet konstantna burja in precejšnji sunki, tako da sem komaj stal pokonci. Ptice pa so tudi bolj čudno letale, oz. bolje rečeno “krmilile” v zraku. Tudi planinski orel je imel težave – pridrvel je zelo blizu mene in pri tem komajda držal pravo smer. Veter ga je nosil prav vame. Kaj, ko sem ravno…

Tale šmarnica mi je pa kar veselo pozirala na kamenju in grmičevju. Srne so bile bolj daleč danes, se je pa zato na koncu (kot vedno) prikazal odrasel orel in zaokrožil nad mano. Priporočam vzpon na Kovačeve ogence, saj je razgled na Snežnik edinstven, ob lepem vremenu tudi na Kvarnerski zaliv.